»To, kar zaseda pozornost nas, zasanjanih v to lagodnost, so tako trivialne in minljive teme, da iz njih seva ničevost našega obstoja danes, tukaj, zdaj. Zato je edina tema, ki mi pride na misel – Sejem ničevosti.«
»Vile, na primer, so že po Trdini zapustile Gorjance, ko so kristjani začeli napadati kristjane. Ostala je le še ena, ki je čuvala njihove zaklade. In potem se je še ta od žalosti spremenila v sneg.«
»Recimo, a ni pravzaprav smešno, ko se ne moreš odločiti, ali je ta vojna, ki smo jo začeli, pravična ali nepravična? Ampak, ali se kdaj vprašate, če smo mi, nemški narod, tako rekoč misijonarji v tujih deželah, kakšni so torej ti misijonarji, ki odhajajo v neznano z brzostrelkami in tanki, da bi spregovorili o resnici?«
»Vem, da je to nekako mračnjaško, a če pogledamo svet okoli sebe, se na eni strani te vojne dejansko dogajajo, po drugi strani pa je vojna naenkrat postala beseda, ki jo ljudje, tudi pri nas, kar preveč na lahko uporabljajo.«
»Radi bi naredili operativno nacionalno kulturno politiko. Vemo, da je kulturni model treba temeljito spremeniti, in tega ne moremo storiti sami, ampak potrebujemo relevantne podatke in povratne informacije s terena.«
»Financiranje temelji iz leta v leto na enakih predpostavkah. Nikoli pa se ne pogleda, v kakšnih okoljih delujemo, in da smo v resnici v različnih regijah v različnih položajih.«
»Največ se je v času od naše osamosvojitve povečalo število ljudi na ministrstvu. To so ljudje, ki nam ustvarjajo delo. Ministrstvo za kulturo je pravzaprav ministrstvo za obrazce.«